Pri znamki Audi smo usmerjeni k električni mobilnosti. Do leta 2033 bomo postopoma opustili proizvodnjo modelov z motorji na notranje zgorevanje in hkrati optimizirali vsak člen v vrednostni verigi. Naš cilj je, da bi vsako vozilo v celotnem življenjskem ciklu za seboj pustilo čim manjši ogljični odtis. V ta namen si prizadevamo, da bi do leta 2025 dosegli ogljično nevtralno1 proizvodnjo na vseh naših proizvodnih lokacijah.
Poraba energije, toplote in plina v proizvodnji vozil Audi v Ingolstadtu od leta 2016.
Doseganje ogljično nevtralne1 proizvodnje je izziv2, s katerim sta se uspešno soočili že dve Audijevi tovarni. Ob začetku proizvodnje modela Audi e-tron leta 2018 je tovarna v Bruslju postala prva na svetu s certificirano ogljično nevtralno1 velikoserijsko proizvodnjo v premium segmentu (v letu 2022 so tam izdelali 50.302 vozili). Januarja 2020 ji je sledila Audijeva tovarna v Györu na Madžarskem (proizvodnja v letu 2022: 170.018 vozil), konec leta 2020 pa še Böllinger Höfe, podružnica tovarne Audi v Neckarsulmu (proizvodnja v letu 2022: 13.771 vozilo). Z januarjem 2024 je tovarna v Ingolstadtu postala tretja tovarna znamke Audi, ki je dosegla ogljično nevtralnost1 v proizvodnji vozil. "Po zaslugi našega timskega dela in pionirskega duha smo še korak bližje cilju, da čim bolj zmanjšamo vpliv proizvodnje naših avtomobilov na okolje," pravi Stephan Brun, vodja oddelka za varstvo okolja v skupini.
Kaj to pomeni za proizvodnjo v Ingolstadtu? Ključno vlogo pri doseganju cilja igra Audijev okoljski program za trajnostno proizvodnjo in logistiko Mission:Zero, ki zadnja leta povezuje različne dejavnosti in ukrepe za zmanjšanje okoljskega odtisa v tovarnah znamke Audi po vsem svetu. Da bi tovarna v Ingolstadtu konec leta 2023 pridobila certifikat za ogljično nevtralno1 proizvodnjo, so bili v okviru programa Mission:Zero zastavljeni štirje koraki:
Ti ukrepi se bodo redno izvajali in nadzirali. Zunanja certifikacijska družba bo vsako leto preverila, ali tovarna v Ingolstadtu še vedno deluje na CO2 nevtralen1 način.
Koraki v okviru štiristopenjskega procesa, ki ga Audi izvaja za razogljičenje proizvodnje v tovarni v Ingolstadtu v okviru programa Mission:Zero (v zvezi z izpusti iz Obsega 13 in Obsega 24.
"Tako kot doma velja tudi v tovarni: energije, ki je ne porabimo, ni treba proizvajati ali kupovati, ne na klasičen, ne na ogljično nevtralen način," poudarja Friedrich-Uwe Tontsch, strokovnjak za upravljanje z energijo v oddelku za varstvo okolja Audi Environmental Protection. Znamka Audi je že leta 2010 na podlagi podatkov o pretekli porabi objavila letne cilje varčevanja z energijo na številnih področjih. Prvi ukrepi so bili precej očitni: menjava osvetlitve, učinkovitejši stroji in transportni trakovi itd. Od takrat se energija v tovarni porablja veliko bolj premišljeno. "Začetne korake smo že naredili, vedno težje pa je najti nove možnosti za dodatne prihranke," pravi Tontsch.
"V Ingolstadtu nam pomaga dejstvo, da smo že ogromno vložili v digitalizacijo procesov. Leta 2019 smo začeli razvijati lastno platformo za analizo, poimenovano Energy Analytics," pojasni strokovnjak za energijo. Energy Analytics je programski sistem, ki v realnem času zbira, pripravlja in obdeluje velike količine podatkov o proizvodnih procesih iz različnih virov znotraj podjetja. Ta postopek je znan kot rudarjenje podatkov (angl. data mining). Rezultati so nato vizualno predstavljeni na način, ki uporabnikom omogoča hitro prepoznavanje ključnih ugotovitev. Tako je lažje razumeti in kategorizirati vzroke nepotrebne porabe energije, prepoznati priložnosti za varčevanje in na koncu oblikovati ustrezne ukrepe.
Napredek tovarne v Ingolstadtu je opazen celo iz zraka – na strehah številnih objektov se namreč razprostirajo temno modri solarni paneli. Ti predstavljajo temelj za drugi korak na poti k ogljično nevtralni1 proizvodnji: uporabo lastne energije iz obnovljivih virov. "V zadnjih letih smo površino fotovoltaičnega sistema v tovarni v Ingolstadtu povečali na približno 23.000 kvadratnih metrov, kar je več kot tri nogometna igrišča," pove Christian Danhauser, ki je v Ingolstadtu odgovoren za načrtovanje elektrotehnike v okviru energetske in gradbene tehnologije. Širitev fotovoltaičnih sistemov v glavni tovarni se nadaljuje, trenutno je v načrtu oziroma gradnji približno 41.000 dodatnih kvadratnih metrov.
Poleg proizvodnje električne energije se Audi osredotoča tudi na lastno ogljično nevtralno1 proizvodnjo toplotne energije. Podjetje želi tudi njen delež postopoma povečati, na primer z uporabo toplotnih črpalk za ponovno uporabo odpadne toplote iz proizvodnih procesov.
Tretji korak na poti k ogljično nevtralni1 proizvodnji je nakup zelene energije. Za to področje je odgovorna Melanie Altinger in njena ekipa, ki skrbi za oskrbo s toploto in upravljanje z energijo. Od začetka leta 2012 tovarna Audi Ingolstadt za proizvodnjo vozil kupuje izključno zeleno električno energijo. S tem korakom je znamka Audi postala eden od pionirjev v avtomobilski panogi tistega časa.
"Pri nakupu električne energije za tovarno v Ingolstadtu lahko vplivamo na številne podrobnosti, ki so pomembne za nas kot znamko," pravi strokovnjakinja za energijo Altinger. "Zelena električna energija je namreč splošen izraz, ki označuje nekaj, kar se lahko pojavi v različnih oblikah. Za nas je pomembno, da se ujema z našimi trajnostnimi cilji." To pomeni, da Audi na trgu kupuje izključno elektriko iz obnovljivih virov energije, kot so na primer hidroelektrarne v Avstriji in Nemčiji.
Za Melanie Altinger in njene sodelavce je pomembno vprašanje tudi nakup plina, saj je oskrba s toploto v Ingolstadtu običajno 80-odstotno odvisna od plina. "Da bi dosegli tudi ogljično nevtralno1 ogrevanje, smo s 1. januarjem 2024 zemeljski plin nadomestili z metanom iz bioplinarn," pove Altinger. Poskrbeti je treba za to, da bioplin izpolnjuje ustrezne zahteve. "To pomeni, da se pridobiva predvsem iz odpadkov in tako ne konkurira proizvodnji hrane." Preostalih 20 odstotkov toplote, ki jo potrebujejo proizvodni obrati v Ingolstadtu, se zagotavlja z daljinskim ogrevanjem. Sosednja rafinerija in obrat za recikliranje komunalnih odpadkov Audijevo glavno tovarno oskrbujeta z odpadno toploto, ki nastaja v proizvodnih procesih in jo je mogoče uporabiti ponovno.
Od leta 2024 bo tovarna skoraj vso potrebno energijo pridobivala iz obnovljivih virov. "Vendar pa obstajajo tudi izpusti, ki se jim za zdaj še ni možno izogniti. To je področje četrtega koraka," pove Matthias Lechner, inženir, ki se je že leta 2017 v svoji magistrski nalogi ukvarjal s temo razogljičenja. Danes je kot strokovnjak za izravnavo neizogibnih izpustov toplogrednih plinov odgovoren za vodenje postopka certificiranja tovarne Audi Ingolstadt kot neto ogljično nevtralnega1 obrata.
Preostali izpusti ogljika, ki se trenutno še vedno izravnavajo s projekti za varstvo okolja, izvirajo na primer iz delovanja preizkusnih naprav za testiranje dizelskih in bencinskih motorjev ali iz službenih vozil z motorji na notranje zgorevanje. Mednje spadajo tudi izpusti iz hladilnih in klimatskih sistemov. "Izravnava izpustov z nakupom ogljičnih kreditov je in vedno bo naš zadnji ukrep. Naš cilj pri tem četrtem koraku je, da z zunanjimi projekti izravnamo največ 10 odstotkov vseh izpustov CO2," doda Matthias Lechner.
Audi pri nakupu kompenzacijskih certifikatov sledi strogim zahtevam Zlatega standarda. Standard, ki so ga leta 2003 uvedli Svetovni sklad za naravo (WWF – World Wide Fund for Nature) in druge mednarodne nevladne organizacije, zagotavlja visoko kakovost okoljskih projektov, ki zmanjšujejo izpuste CO₂. Za projekte Zlatega standarda so značilni ekološki in družbeni vidiki, ki prispevajo k doseganju trajnostnih ciljev. Ta neodvisni standard kakovosti prejmejo le izbrani okoljski projekti. "Certifikate uporabljamo izključno za naložbe v projekte varstva okolja, ki so v skladu z vrednotami in filozofijo znamke Audi," pove Lechner. "Med njimi so na primer vetrne turbine na južni polobli, ki dokazano zmanjšujejo izpuste CO₂."
Izravnava izpustov s kompenzacijskimi certifikati je le ena od nalog Matthiasa Lechnerja, ki vodi tudi postopek certificiranja tovarne v Ingolstadtu kot ogljično nevtralne1. Ogljična nevtralnost1 se preverja z zunanjo strokovno oceno, ki je del celovitega postopka certificiranja. Neodvisno certifikacijsko podjetje tako potrdi učinkovitost ukrepov in preveri, ali količina trenutno izpuščenega CO₂ ustreza količini izravnave. "Naša certifikacija ni enkratno dejanje. Delujemo iz prepričanja in smo se zavezali, da bomo od leta 2024 dalje v Ingolstadtu vsako leto opravili revizijo," poudarja Lechner.
To pomeni, da bomo vedno znova ponavljali iste štiri korake. "Naš cilj je, da iz leta v leto povečujemo energetsko učinkovitost, spodbujamo večjo proizvodnjo zelene energije znotraj podjetja in postopoma zmanjšujemo količino energije, ki jo kupujemo od zunanjih dobaviteljev. Na ta način bomo na koncu morali z nakupom certifikatov izravnati manj izpustov. Posamezni koraki se torej medsebojno dopolnjujejo."
1 Audi neto ogljično nevtralnost obravnava kot stanje, v katerem se po izčrpanju drugih možnih ukrepov za zmanjšanje izpustov CO₂, ki jih povzročajo izdelki ali dejavnosti Audija in / ali trenutno neizogibnih izpustov CO₂ v okviru dobavne verige, proizvodnje in recikliranja vozil Audi, zagotovi vsaj kvantitativna kompenzacija s prostovoljnimi in globalnimi projekti za odstranjevanje CO₂ iz ozračja. V fazi uporabe vozila, to je od trenutka, ko je vozilo dostavljeno kupcu, se proizvedeni izpusti CO₂ ne upoštevajo.
2Pri zahtevnem postopku proizvodnje vozila so potrebne velike količine energije. Proizvodnja energije povzroča izpuste, ki nastajajo na različnih točkah med proizvodnjo. Posebna pozornost je namenjena izpustom CO₂ zaradi njihovega vpliva na podnebne spremembe.
3Neposredni izpusti CO₂: vrednost sestavljajo izpusti CO₂, ki nastajajo z uporabo goriva v tovarnah, in izpusti CO₂ pri delovanju preizkusnih naprav. Ti izpusti predstavljajo precejšen del Obsega 1 v skladu s protokolom GHG.
4Posredni izpusti CO₂: vrednost sestavljajo izpusti CO₂, ki nastajajo pri proizvodnji kupljene energije (elektrika, ogrevanje, hlajenje). Ti izpusti predstavljajo precejšen del Obsega 2 v skladu s protokolom GHG.
