Naj vam najprej čestitamo za naziv Inženirka leta 2021! Kaj vam pomeni to priznanje?
V izjemno čast mi je. Je priznanje, da je moja karierna pot zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. Predstavlja mi priložnost, da lahko – ne samo v lokalnem okolju, ampak tudi širše – ozaveščam, spodbujam in navdihujem mlada dekleta in fante za naravoslovje in inženirstvo ter s tem vplivam na razvoj novih kadrov. Ključno se mi zdi, da mladim pokažemo, kako lahko kot posamezniki prispevajo k reševanju tehnoloških izzivov. Tudi pri nas v Kolektorju si prizadevamo za to, da dijakom in študentom postavljamo neke realne izzive, s katerimi se v podjetju tudi sami soočamo. Z reševanjem teh izzivov občutijo, da lahko s svojim delom doprinesejo k uspehu in napredku. Tudi pri meni je enako. Če se počutim koristno, sem navdušena in motivirana za še boljše delo. Hvaležna sem, da delam v takem okolju, ki prepozna in ceni delo predanih sodelavcev.
Če ostaneva pri tem, kako mladim pomagati na njihovi karierni poti, omeniva še vašo mentorsko vlogo pri evropskem raziskovalnem projektu MAMI Magnetics and Microhydrodynamics.
Tako je. Sem članica nadzornega sveta in partnerica pri projektu inovativne mreže za usposabljanje doktorskih študentov v okviru programa Marie Skłodowska Curie, ki spodbuja prenos znanja med državami (Slovenija, Francija, Španija, Nemčija, Irska, Latvija) ter med akademskimi in industrijskimi sektorji. Svoje znanje in izkušnje predajam doktorskim in diplomskim študentom ter vplivam na razvoj novih kadrov, v okviru tega projekta pa smo zaposlili tudi mlado raziskovalko. V podjetju se trudimo spodbujati mlade za tehnična področja, tako da v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami sodelujemo pri organizaciji naravoslovno-tehničnih delavnic za osnovne šole, in z omogočanjem počitniškega dela srednješolcem, kjer na praktičen način spoznajo inženirski poklic.
Pomen vezi med akademskim svetom in industrijo ste poudarili tudi v pogovoru z nominirankami za Inženirko leta. Poznate oba svetova. Preden ste prišli v gospodarstvo, ste delali kot raziskovalka na Institutu Jožefa Stefana (IJS). Kako dobro je po vašem mnenju to sodelovanje v Sloveniji?
Menim, da je to sodelovanje dobro, vedno pa je lahko še boljše. To sodelovanje se mi zdi ključno za nastajanje nekih novih idej in rešitev, seveda pa mora biti ustrezno definirano, strukturirano in ciljno usmerjeno. Pri svojem delu veliko sodelujem z izobraževalnimi in znanstvenimi institucijami, predvsem v okviru nacionalnih in mednarodnih projektov. V industriji, zlasti za avtomobilske aplikacije, moramo biti zelo hitri. Nimamo časa ukvarjati se z bazičnimi raziskavami, ki so dolgotrajne. Pri teh res potrebujemo podporo znanstvenih institucij, ki se lahko poglobijo v določen problem, mi pa lahko njihove izsledke uporabimo pri svojem delu.
S čim se trenutno največ ukvarjate? Nam lahko na kratko predstavite vaše delo?
V Kolektorju sem odgovorna za raziskave in razvoj novih materialov z izboljšanimi površinskimi lastnostmi. Predvsem z uporabo suhih plazemskih postopkov, ki so v primerjavi z mokrimi kemijskimi postopki bolj ekonomični in okolju prijazni. S temi površinskimi modifikacijami lahko načrtno spreminjamo ali ustvarjamo neko lastnost ali kombinacijo površinskih lastnosti materiala. Spreminjamo na primer električne in termične lastnosti, izboljšamo korozijsko odpornost ali pa oprijemljivost površine.
Drugo področje, ki ga pokrivam, so raziskave korozijskih procesov na hibridnih in magnetnih komponentah in pogonskih sistemih, predvsem za avtomobilske aplikacije. Z ekipo sodelavcev in partnerjev izboljšujemo korozijsko odpornost kovinskih in kompozitnih materialov z različnimi površinskimi modifikacijami ali pa z razvojem korozijskih zaščit, ki potem omogočijo brezhibno delovanje posameznih komponent in pogonov med celotno življenjsko dobo. Tudi v bolj agresivnih pogojih, ki so značilni za avtomobilske aplikacije.
Imamo občutek, da ste se kot doktorica kemije zelo dobro ujeli v avtomobilski industriji, ki jo morda dojemamo bolj kot panogo, v kateri imajo odločilno besedo strojni inženirji.
(Smeh) Da.
Se kot kemičarka dobro počutite v avtomobilski panogi?
Zame, predvsem če gledam iz vloge raziskovalke, je to odlična panoga. Počutim se res dobro in koristno. Že ko sem kot študentka začela delati na IJS, so me vpeljali v svet korozije in me je pritegnilo spoznanje, da lahko s svojim znanjem prispevam k razumevanju in reševanju korozijskih procesov na kovinah. Ko sem se zaposlila v podjetju Kolektor Group, sem področje korozijske problematike in iskanja ustreznih rešitev še razširila. Predvsem pa mi je všeč, da mi pri mojem delu za avtomobilske aplikacije nikoli ne zmanjka izzivov. To, da sem kemičarka v elektro-strojniškem okolju, mi omogoča, da vidim stvari z neke čisto druge perspektive.
Torej dobro sodelujete s sodelavci z drugih strokovnih področij?
Odlično sodelujemo. Ravno to, da prihajamo iz različnih strok in ima vsak nek svoj pogled, prispeva k temu, da na koncu nastane super ideja ali izdelek.
V avtomobilski industriji se danes dogaja velika preobrazba v smeri razogljičenja vozil, gre za premik od fosilnih goriv na alternativne pogone. Se zaradi tega spreminjajo tudi materiali, prihajajo novi materiali, nove zahteve za vas?
Zaradi vse ostrejših zahtev po ekološko čistejših postopkih se čedalje več raziskovalcev usmerja v iskanje nekih nadomestnih tehnologij, ki bi bile sprejemljive v funkcionalnem, ekonomskem in predvsem v ekološkem pogledu. V ospredje prihajajo lahki materiali, se pravi zlitine in kompoziti z nizkim okoljskim odtisom, materiali, ki jih je mogoče reciklirati, materiali na osnovi biomaterialov.
Za svoje področje lahko rečem, da nove industrijske aplikacije silijo k razvoju novih inteligentnih materialov z boljšimi površinskimi lastnostmi in k razvoju tehnologij za njihovo pripravo. Pametne funkcionalne prevleke predstavljajo pomembno področje spreminjanja površinskih lastnosti materiala.
Lahko malo bolj pojasnite, kaj pomeni izraz pametne funkcionalne prevleke? V kakšnem smislu so pametne?
Predvsem gre za to, da materialu ali izdelku ustvarimo ali pa spremenimo določeno površinsko lastnost v smislu, da izvaja neko določeno funkcijo in se ustrezno odziva na določene dražljaje okolice. Funkcionalne prevleke lahko v večini primerov spreminjajo ali izboljšajo tribološke lastnosti (hrapavost, obrabna zdržljivost, trenje), električno in toplotno prevodnost, spajkljivost, varivost, korozijsko odpornost materiala, pa tudi oprijemljivost površine, poroznost in podobno. Materialu, ki ni električno prevoden, lahko na primer z ustrezno funkcionalno prevleko spremenimo oz. izboljšamo električno prevodnost.
Zanimivo. Bi lahko rekli, da je pametna funkcionalna prevleka tudi naša inovacija v barvi, ki smo jo poimenovali ‘solarno nebo’? Posebni pigmenti v tem barvnem premazu odbijajo kratkovalovni del sončne svetlobe, zaradi česar se osnovni material in s tem notranjost avtomobila manj segreva.
Da, seveda gre za pametni funkcionalni premaz, saj se je sposoben aktivno odzvati na okolje na funkcionalen in predvidljiv način. Barva v tem primeru nima le estetske vloge, temveč se zaradi manjšega segrevanja zmanjša uporaba klimatske naprave, kar posledično omogoča tudi večji doseg električnega avtomobila z enim polnjenjem baterije in posledično nižje globalne izpuste ogljikovega dioksida. Današnji premazi ne služijo več samo za dekoracijo in zaščito materiala, temveč opravljajo tudi druge funkcije. Iz dneva v dan postajajo pametnejši in nove raziskovalne zmogljivosti prispevajo k rasti 'pametnega' sveta. Hitrost sprememb in inovacij na področju pametnih premazov je bila v zadnjih desetih letih izjemna in ta stopnja razvoja se bo še pospeševala. Inovacij v avtomobilski industriji je res veliko, dogajajo se na različnih področjih in vse, pa če so na prvi pogled še tako majhne, prispevajo k stalnemu in trajnostnemu napredku.
Je avtomobilska industrija dovolj dinamična za vaš raziskovalni duh?
Vsekakor. Spremljati vse nove trende in tehnologije v avtomobilski industriji je kar velik izziv. Sem pa taka, da mi vsak problem postane izziv, tako da mi je res všeč.
Kaj pa je trenutno vaš največji izziv?
Ravno to sledenje novim tehnologijam in zahtevam v avtomobilski industriji. Na podlagi teh moramo mi definirati, kaj bo določena komponenta oz. izdelek prestal v življenjski dobi, in glede na to postaviti zahteve za posamezne kovinske in kompozitne materiale, zastaviti testiranja in preveriti njihovo ustreznost in kompatibilnost. Velikokrat moramo tudi že predvideti neke rezultate. Projekti, na katerih delam, niso strogo kemijsko usmerjeni, ampak so zelo multidisciplinarni.
Omenili ste, da se danes veliko raziskav materialov usmerja v trajnostni razvoj. Lahko se pohvalimo, da imamo v družbi Audi zelo ambiciozen okoljski program Mission:Zero, ki se opira na štiri stebre, med njimi tudi na učinkovitejšo rabo omejenih virov. Tu bi zlasti izpostavili naš projekt Aluminum Closed Loop (Sklenjena zanka aluminija), ki smo ga leta 2017 zagnali z namenom zmanjšati potrebo po primarnem aluminiju v proizvodnji. Kako vi gledate na to in kaj lahko proizvajalci še naredimo na tem področju?
To je gotovo prava smer, ker so okoljske težave, s katerimi se soočamo danes, zelo resnične in otipljive. Degradacija okolja, visoka stopnja onesnaženosti in izčrpavanje naravnih virov so večinoma posledice našega prekomernega izkoriščanja naravnih virov. Samo z razvojem, ki bo bolj trajnostno naravnan, bomo lahko zadovoljili potrebe v sedanjosti, ne da bi s tem ogrozili potrebe nekih prihodnjih generacij. Tudi pri nas v skupini Kolektor Group je varstvo okolja odgovornost in del vsakdanjika vseh zaposlenih, trajnostna usmerjenost pa je eden temeljnih stebrov poslovne odličnosti. K zmanjšanju vplivov na okolje lahko pripomoremo na različne načine – z uvajanjem krožnega gospodarstva, manjšo porabo energentov, pitne vode, zmanjšanjem količine industrijskih in komunalnih odpadkov, količine emisij v zraku in vodi – največ pa lahko dosežemo z razvojem novih, čistejših tehnoloških postopkov in izdelkov. Za svoje področje lahko rečem, da si prizadevam implementirati vedno nove okolju in uporabniku prijazne tehnološke postopke. Eden takih primerov je tudi uporaba suhih plazemskih postopkov, ki sem jih omenila, in so okolju prijaznejša alternativa mokrim kemijskim postopkom.
Kolektor je tudi pomemben partner nemške avtomobilske industrije. Kako vi ocenjujete to sodelovanje?
Koncern Kolektor na nemškem trgu prodaja izdelke iz vseh treh poslovnih divizij, to so komponente in sistemi, elektroenergetika ter inženiring in tehnološki sistemi. V dobaviteljski verigi avtomobilske industrije smo večinoma v vlogi dobavitelja drugega reda, t.i. TIER 2 (delno razvojni) partner, direktni projekti s proizvajalci vozil, t.i. OEM (Original Equipment Manufacturers), so pri nas zelo, zelo redki. Delamo pa z našimi kupci skupaj že v predrazvojnih oz. razvojnih projektih in razvijamo več sodobnih tehnologij. Kupci cenijo Kolektorjevo visoko strokovnost, inovativne rešitve in odlično podporo, ki jo nudimo med razvojem in dobavo izdelkov. Pri tem bi izpostavila predvsem razvoj pomožnih električnih pogonov, ki so sestavni del več sistemov v avtomobilu, od oljnega separatorja, pogona hidravlične črpalke za avtomatski menjalnik, pogona avtomatske sklopke, črpalke, hladilnih medijev in podobno. Lahko rečem, da naše izdelke najdete skoraj v vseh avtomobilih.
Torej lahko najdemo Kolektorjeve dele tudi v avtomobilih znamke Audi?
Verjetno da, velika verjetnost je, da je v vsakem avtomobilu Audi vsaj kakšen Kolektorjev komutator. Globalno smo namreč eden večjih proizvajalcev komutatorjev. O podrobnostih pa zaradi varovanja poslovnih skrivnosti ne morem govoriti.
Kako pa kot inženirka gledate na znamko Audi? Pri znamki štirih krogov smo zavezani inženirski odličnosti, konec koncev o tem govori tudi naš slogan Prednost je v tehniki, ki bo letos praznoval že 70 let.
Znamka Audi se mi zdi izjemno tehnološko dovršena in zanesljiva znamka, ki vpeljuje večino najnovejših tehnologij.
Glede na to, da že nekaj časa delate v avtomobilski industriji, ali se je v tem času spremenil vaš pogled na avtomobile?
(Smeh) Da, res sem dobila drugačen vpogled v kompleksnost izdelave. Vidim, koliko znanja, različnih tehnologij, materialov, komponent in izdelkov je potrebnih za izdelavo vozila. Tudi s partnerjem imava zdaj več dodatnih tem za pogovor, saj je strastni avtomobilski navdušenec (smeh).
Torej bi lahko rekli, da ste še bolj vzljubili avtomobile?
V bistvu rada spremljam vse novosti, nove tehnologije in trende v avtomobilski industriji tudi zasebno, ne le zaradi dela. Rada sem v koraku s časom.
Kaj so najpomembnejše lastnosti, ki vas prepričajo pri avtomobilu?
Predvsem mora biti varen in zanesljiv, da ima dobro lego na cesti. Zlasti na moji vsakdanji poti od Logatca do Idrije je to res pomembno. Seveda pa mi je pomembno tudi, da je tehnološko dovršen in da mi je vizualno všeč.
Ali tako izbirate tudi dodatno opremo? So vam pomembne nove tehnologije?
Poskušam izkoristiti čim več novih tehnologij, vendar pri končni odločitvi funkcionalnosti vedno pretehtam tudi s cenovnega vidika.
Sicer radi vozite?
Rada vozim, tudi na daljših vožnjah mi ni problem voziti. Pravzaprav sem kar veliko na poti, večinoma so to službene poti po Avstriji, Nemčiji. Všeč so mi tako avtoceste kot bolj podeželske ceste. Rada imam raznolikost, da ni vedno enako.
