Copelandove fotografije prikazujejo naravni svet, ki ga bo malokdo od nas doživel na lastne oči. Na njegovih odpravah nastajajo fotografije, kot je ta – fotograf je samo v polarnih območjih prepešačil 8000 kilometrov.
Dr. Recknagel, že peto leto ste na položaju vodje službe za varstvo okolja pri družbi Audi in izvršnega direktorja ter predstavnika upravnega odbora Okoljske fundacije Audi. Prav veliko prostega časa najbrž nimate.
Res je, zdravje našega planeta je predmet vse večje pozornosti, zato imamo dela veliko. Ker pa smo zgodaj spoznali, da bo morala tudi industrija prevzeti svoj delež odgovornosti, je veliko dela že za nami. Okoljska fundacija Audi navsezadnje deluje že polnih dvanajst let in takrat okoljska problematika še ni bila tako v ospredju, kot je danes.
Copeland, tudi vi ste zelo zaposleni, z odpravami in fotografijami ozaveščate o trajnostnih vprašanjih in opozarjate na podnebne spremembe. Kako se planet počuti te dni?
Za odgovor na to vprašanje se je treba samo ozreti na polarna območja, so namreč točka nič za spremembe, s katerimi se soočamo. Leta 2009 sem prvič peš odpotoval na Severni tečaj. O tem sem sanjal vse od najstniških let. Znova sem to poskusil leta 2017, dvomim pa, da je danes sploh še možno pot do Severnega tečaja prehoditi peš, saj se led, ki prekriva Arktično morje, tali. Arktično morje je kraj, kjer so podnebne spremembe najbolj opazne. Moji hčeri, ki sta stari pet in šest let, se ne bosta mogli nikoli peš odpraviti do Severnega tečaja, saj v prihodnosti ledu ne bo več dovolj. Polarna območja moramo pozorno opazovati, saj se bodo stvari, ki se zgodijo tam, ponovile drugje po svetu. Z drugimi besedami, naša dvorišča postajajo vse bolj podobna točkam nič, saj so podnebne tragedije po vsem svetu vedno bolj pogoste in vedno bolj nevarne.
Kakšno vlogo ima industrija pri varovanju okolja in kakšno odgovornost nosijo podjetja, kot je Audi?
Recknagel: Ker je industrija ena od gonilnih sil antropogenih podnebnih sprememb, je povsem logično, da mora odigrati ključno vlogo tudi pri reševanju problema. Zmožna je razviti in vpeljati tehnologije, ki so potrebne za doseganje ogljične nevtralnosti* v prihodnosti. Kot odgovorno podjetje je podjetje Audi zavezano ciljem Pariškega podnebnega sporazuma, ki želi omejiti dvig svetovnih temperatur na manj kot dve stopinji Celzija.
Copeland: Obstajajo trije nosilci sprememb: izvoljeni predstavniki oblasti, deležniki v podjetjih in javno mnenje, ki ga sestavljajo mediji in potrošniki. Ker so ti trije agenti med seboj tesno povezani, so lahko le toliko hitri kot najpočasnejši med njimi. Ljudi ženejo kompleksni mehanizmi, toda najbolj očiten med njimi je verjetno udobje. Vsi si želimo udobja, obenem pa nočemo, da bi nas to preveč stalo. To predstavlja naš končni algoritem. Naloga poslovne skupnosti in izvoljenih predstavnikov pa je iskanje otipljivih rešitev iz teh omejitev. Transport, ki bi bil neto ogljično nevtralen*, je med lažje dosegljivimi cilji. Z razvojem neverjetne tehnologije in visoke stopnje zanesljivosti je znamka Audi odličen primer tega, koliko različnih rešitev nam je na voljo. Upam pa, da bomo lahko transport spremenili s preseganjem direktiv, ne zgolj z odzivanjem nanje.
V svojem elementu: Sebastian Copeland na odpravi po ledu in snegu, s fotoaparatom vedno v pripravljenosti.
Fotografija ledu Arktičnega oceana iz leta 2008. Copeland pravi, da se zamrznjena plast, ki prekriva vodo, vidno tali.
Copelandova fotografija kita, ki se potaplja v Arktičnem oceanu. Kot pojasni fotograf, spremembe na zemeljskih tečajih niso omejene na lokalne ekosisteme, temveč vplivajo na življenje po vsem planetu.
Ko govorimo na splošno, varovanje okolja pogosto enačimo z zmanjševanjem izpustov ogljika. Pa je to dovolj?
Recknagel: Ne, niti približno. Naš okoljski program 'Mission:Zero' naslavlja štiri največje grožnje za zdravje našega planeta v današnjih časih. Čeprav je razogljičenje res zelo izpostavljen in pereč problem, je njegova vloga pri omejevanju podnebnih sprememb le ena od mnogih. Zadali smo si cilj, da bodo do leta 2025 naše glavne tovarne v Ingolstadtu, Neckarsulmu, Bruslju, Györu in San Joseju Chiapi neto ogljično nevtralne*. Naš drugi cilj je zmanjševanje porabe vode. Z uporabo deževnice in krožnim gospodarstvom bomo povsem zmanjšali uporabo pitne vode v proizvodnji. Naša tretja naloga je varčevanje s surovinami. Naši cilji so jasni, ne zgolj pri zmanjševanju porabe embalažnih materialov, temveč tudi pri čimbolj učinkovitemu recikliranju materialov v naši proizvodnji. Četrti ključni steber našega okoljskega programa pa je promocija biotske raznovrstnosti z implementacijo ali širjenjem tovrstnih projektov v vseh glavnih proizvodnih obratih podjetja Audi.
Copeland: To me spomni na družbeno stališče, ki mu je treba nameniti večji poudarek – ekologije in ekonomije ni več mogoče obravnavati ločeno. S tem hočem reči, da sta v 21. stoletju njuni vlogi simbiotični. Trdno sem prepričan, da človeštvo ne more uspevati brez kakovostnega okolja. Pomembno je, da si priznamo, da imamo opravka s sistemsko krizo, saj so vzroki precej jasni, rešitve pa so na voljo. Neto ogljično nevtralni* transport skupaj z zajemanjem ogljikovega dioksida, davkom na ogljik in dolgoročnim skladiščenjem ogljika – kar vključuje shranjevanje ogljika pod zemljo – so odločilnega pomena za varstvo okolja. Prav tako verjamem, da bi morala vsa podjetja v enaki meri stremeti k ogljični nevtralnosti. Planetu moramo dati priložnost, da se regenerira, pridobivati moramo energijo iz obnovljivih virov in z njo oskrbeti svet.
Zastruge – valoviti grebeni, ki jih v snegu izoblikuje veter – na Antarktiki.
Dr. Rüdiger Recknagel se spopada s podnebnimi spremembami kot vodja službe za varstvo okolja pri družbi Audi in vodja Okoljske fundacije Audi.
To fotografijo ledene gore je Sebastian Copeland posnel na eni od svojih arktičnih odprav.
Kakšne konkretne ukrepe pa lahko sprejme podjetje, kot je Audi, da bi prevzelo svoj delež odgovornosti do okolja?
Recknagel: Mi poudarjamo celostni pristop. Električna mobilnost igra za nas ključno vlogo, do leta 2025 nameravamo ponuditi 20 popolnoma električnih modelov. Vendar pa je določanje ogljičnega odtisa vozila zelo kompleksno, saj poteka v več fazah. Zato pri oceni vpliva na okolje pogledamo celoten življenjski cikel vozila – na primer, od razvoja do dobavne verige do proizvodnje v naših tovarnah. Ne smemo pozabiti, da celoten življenjski cikel pomeni tudi fazo, ko je vozilo v uporabi, ko je nato odsluženo in ko z recikliranjem povrnemo surovine. Vsaka faza življenjskega cikla vozila zahteva specifične rešitve. Za nas je pri omejevanju našega vpliva zelo pomembna proizvodnja, saj imamo tu, na domačem terenu, največ manevrskega prostora za odločno ukrepanje in doseganje rezultatov. Obenem pa naši ukrepi vplivajo tudi na naše dobavitelje in ponudnike višje v proizvodni verigi, katerim predstavljamo neke vrste vzor.
In kolikšen napredek je doseglo podjetje Audi?
Recknagel: Če ne bi storili ničesar, bi bile ravni izpustov v naših glavnih tovarnah tolikšne, da smo v primerjavi z njimi že kar precej napredovali na naši poti do neto ogljične nevtralnosti*. Proizvodnja v naši bruseljski tovarni je neto ogljično nevtralna* že od leta 2018, tudi po zaslugi fotovoltaičnih sistemov na strehah. Drug primer je tovarna Audi v Györu na Madžarskem. Z več kot 36.000 sončnimi celicami, ki prekrivajo več kot 160.000 kvadratnih metrov, predstavlja enega največjih fotovoltaičnih strešnih sistemov v Evropi. Obenem pa več kot 70 odstotkov potreb ogrevanja tovarne zagotavlja geotermalni sistem. Z zeleno elektriko in drugimi posegi smo stanje precej izboljšali tudi v naših tovarnah v Ingolstadtu, Neckarsulmu in mestu San Jose Chiapa v Mehiki. Pravzaprav je elektrika v tovarni v Ingolstadtu že vse od leta 2012 pridobljena iz obnovljivih virov.
Copeland, kako pa bi vi ocenili napredek podjetja Audi?
Copeland: Napoved tako velikega proizvajalca avtomobilov, kot je Audi, da bo z letom 2026 na globalni trg uvajal izključno modele z električnim pogonom, je pomemben mejnik. Menim, da moramo na tej točki iti še bistveno dlje od izpolnjevanja direktiv in naše strategije uskladiti s potrebami narave. Sicer ne bomo uspešni. Pri znamki Audi se vse vrti okoli inovacij. V skladu z nemško tradicijo proizvodnje luksuznih dobrin in tehnologij se po tem loči od svojih tekmecev. Predvidevam, da bo Audi postavljal standarde tehnoloških inovacij.
Fotografija z naslovom ‘Farewell’ (‘Na svidenje') je nastala na Antarktiki leta 2009. Copelanda so polarna območja privlačila vse od otroštva.
Dr. Recknagel, ste izvršni direktor Okoljske fundacije Audi. Kakšno vlogo igra fundacija v tem kontekstu?
Recknagel: Odločitev za ustanovitev Okoljske fundacije Audi pred dvanajstimi leti priča o tem, kako močno je znamka štirih krogov zavezana varstvu okolja. Pri Okoljski fundaciji Audi inovativne tehnologije vidimo kot ključ do trajnostne prihodnosti, zato igramo vlogo netilne iskre pri njihovem nastanku. Eno od področij, na katerega se osredotočamo pri našem delu, je promocija tako imenovanih greenovation projektov, zelenih inovacij, ki ohranjajo naravne vire.
Copeland: In prav zaradi te izmenjave idej je današnja tehnologija tako navdušujoča. Korporacije morajo zanimati zagonska podjetja s konkretnimi idejami, z njimi morajo komunicirati, kar dejansko spodbuja inovacije na visoki ravni. Nujno je tudi, da ustvarimo odprtokodne tehnologije v nekaterih sektorjih, saj obstaja resna potreba po boljših rešitvah z manjšim ogljičnim odtisom in po razumni ceni. Napredek vpliva na vse nas. In menim, da če se vsi premaknemo naprej, bomo vsi na boljšem. V nasprotnem primeru samo izgubljamo čas – čas, ki nas na planetarni ravni drago stane.
Pojem trajnostnega razvoja se v tem kontekstu uporablja pogosto, morda prepogosto. Kako naj se zoperstavimo naveličanosti nad trajnostnostjo in ljudi še naprej spodbujamo k ukrepanju?
Copeland: Menim, da je 'regeneracija' močnejši izraz kot 'trajnostni razvoj', saj je slednji postal že rahlo medel. Poleg tega pa sama trajnostnost niti ni dovolj. Na tej točki ničelna stopnja izpustov ni več dovolj, postati moramo ogljično negativni. To pa pomeni, da moramo ustvariti več kisika in odstraniti več ogljikovega dioksida iz ozračja – ne zgolj spraviti ogljik na ničlo. To v prihodnje vidim kot nujnost. Bistveno je, da cilj postavimo pod ničlo. Dobra strategija zoper naveličanost je tudi zalaganje medijev s podatki, saj so ti res zaskrbljujoči. Izobraževanje javnosti o znanosti še vedno ni na zadostni ravni.
Recknagel: Res je, danes se pojem trajnostnega razvoja uporablja skoraj prepogosto. Vedeti pa moramo, da trajnostni razvoj ne vključuje zgolj varstva okolja, temveč tudi družbene in ekonomske komponente. Odgovornost seveda leži na strani industrije. Uvesti mora ukrepe za razogljičenje in se spopasti z globalnim segrevanjem, ki je v resnici eden največjih izzivov, s katerimi se bo v prihodnjih desetletjih soočal svet. Opažam pa, da se vedno več ljudi čuti poklicane za sodelovanje v prizadevanjih za varstvo okolja, ali pa želijo v zasebnem življenju narediti nekaj za naravo. In to je super novica. Če želiš ljudi prepričati k trajnim zavezam, jih moraš po mojem mnenju najprej pripraviti k premisleku o posledicah lastnih dejanj in načina življenja. Naslednji korak je, da jih motiviraš za spremembe, preden jih končno spodbudiš, da podprejo okoljske projekte. Trdno sem prepričan, da lahko – mora – vsak od nas prispevati na svoj način.
Toda okoljevarstveni entuziazem sam po sebi ne more dovolj hitro privesti do sprememb.
Recknagel: Ni treba posebej omenjati, da temelje predstavljajo zakonodaja in predpisi, kot je recimo Evropski zeleni dogovor. Pomemben del mojega dela na področju varstva okolja je zagotavljanje skladnosti s predpisi, toda vloga Okoljske fundacije Audi pri motiviranju ljudi je prav tako izjemno pomembna. Sveta nihče ne more rešiti sam. Tudi podjetje, kot je Audi, je le majhen del širše slike. Pomembno pa je, da nekaj storimo, da sprejemamo prave odločitve in prispevamo svoj del.
Ko smo že pri pravih odločitvah, kako dobro nam gre kot družbi?
Recknagel: Mislim, da smo rokave zavihali precej pozno. Toda sem optimist in trdno verjamem, da lahko uspešno omejimo vplive podnebnih sprememb. To preprosto moramo storiti. Nekaj škode ne bo več mogoče popraviti, a še vedno obstaja toliko stvari, ki jih je vredno ohraniti. To je moja misija in verjamem, da obstaja veliko načinov, kako lahko prispevamo.
Copeland: Je sploh mogoče, da ustavimo podnebne spremembe? Je že prepozno? Samo, če ne bo nikakršnega napredka. Toda za ključne spremembe ni nikoli prepozno. Mislim, da je glavni cilj, da si zastavimo bolj ambiciozne cilje. Odločno moramo stopati naprej.
Torej potrebujemo dolgotrajni napredek. Kaj to pomeni vam?
Recknagel: Uporabljati moramo tehnologije, ki ekosisteme razbremenijo, namesto da jih še dodatno obremenjujejo. Ni dovolj, da preprosto zmanjšamo izpuste in dosežemo ogljično nevtralnost. Če vse ostane enako, moramo iz ozračja tudi odstraniti presežni ogljikov dioksid, ki smo ga v atmosfero spustili v zadnjih desetletjih. Poleg tehnoloških vzvodov moramo biti uspešni pri ozaveščanju ljudi vseh starosti glede pomena varstva okolja. Naše zaposlene na primer spodbujamo pri zagonu prostovoljnih zelenih projektov. V najboljšem primeru to vzpodbudi tudi druge v njihovih družbenih krogih, da kaj storijo, vpliv pa nato trajnostno raste.
To nas pripelje do slogana ‘Prihodnost je način razmišljanja’.
Copeland: Tako je. Način razmišljanja je še kako pomemben pri reševanju podnebne krize. Sprejemanje prihodnosti pomeni soočanje z našimi strahovi. Pomeni pogum. Pomeni sodelovanje. Pomeni angažma. Pomeni investicijo. In pomeni upanje. Vse te stvari skupaj delujejo kot motor preobrazbe, ki bo prinesla pogumno novo prihodnost in prekinila vezi s preteklostjo.
*Audi neto ogljično nevtralnost obravnava kot stanje, v katerem se po izčrpanju drugih možnih ukrepov za zmanjšanje izpustov CO₂, ki jih povzročajo naši izdelki ali dejavnosti, in/ali trenutno neizogibnih izpustov CO₂ v okviru dobavne verige, proizvodnje in recikliranja vozil Audi, zagotovi vsaj kvantitativna kompenzacija s prostovoljnimi in globalnimi projekti za odstranjevanje CO₂ iz ozračja. Izpusti CO₂, ki nastanejo v fazi uporabe vozila (od trenutka, ko je vozilo predano kupcu), se ne upoštevajo.
Nevihtno vreme nad otoki Melchior na Antarktiki na fotografiji Sebastiana Copelanda. Po njegovem prepričanju so polarna območja točka nič podnebnih sprememb.
